Informacije javnega značaja So informacije, ki izvirajo iz delovnega področja javnih zavodov oziroma organov, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb.
Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je:
- pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej);
- pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo;
- pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...).
Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih),
mikrofiše in
mikrokartice po bibliografskih enotah.
Diapozitive in
kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno.
Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo
lepake,
zemljevide v listih,
slike,
fotografije,
nevezane glasbene liste,
grafične liste in
drobni tisk.
Mape z grafičnimi listi in
plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva.
Glasbene zapise in
govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto.
Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo.
Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah.